Selitev v tujo državo predstavlja eno največjih življenjskih sprememb, ki jih lahko doživi družina. Iskanje doma v novem svetu družinska pustolovščina prinaša mešanico vznemirjenja, strahu in pričakovanja, ki zaznamuje vsakega družinskega člana na svoj način. Po petnajstih letih vodenja medkulturnih selitev lahko z gotovostjo trdim, da je to potovanje, ki za vedno spremeni pogled na svet in na koncept doma.
Čustveni vidiki mednarodne selitve za družine
Vsaka mednarodna selitev sproži plaz čustev. Otroci morda čutijo izgubo prijateljev in znanega okolja, medtem ko starši občutijo pritisk, da morajo vse urediti brezhibno. Naša družina se je pred sedmimi leti preselila iz Slovenije v Avstrijo in nato v Nemčijo. Najstnica Nina je doživljala hudo stisko zaradi zapuščanja prijateljev in strahu pred učenjem novega jezika. “Kako naj delam za maturo angleščina, če se moram zdaj naučiti še nemško?” je bil njen pogost vzdih v prvih mesecih. Raziskave kažejo, da potrebuje povprečen otrok šest do osem mesecev, da se počuti udobno v novem jezikovnem okolju.
Zanimivo je, da so mlajši otroci pogosto bolj prilagodljivi. Naš petletni sin je nemščino vpijal kot goba in že po treh mesecih tekoče komuniciral z vrstniki. To potrjuje raziskavo Univerze v Hamburgu, ki ugotavlja, da otroci mlajši od sedem let bistveno hitreje osvajajo nov jezik kot najstniki ali odrasli.
Praktični koraki pri iskanju pravega doma v tujini
Iskanje doma v novem svetu družinska pustolovščina zahteva temeljito raziskovanje in pripravo. Katere soseske so primerne za družine? Kakšna je kakovost šol v okolici? Ali je javni prevoz dostopen? To so vprašanja, ki si jih morate zastaviti pred selitvijo. Na podlagi naših izkušenj in izkušenj stotih družin, s katerimi sem sodelovala, je najboljši pristop ta, da najprej obiščete območje za kratek čas.
Med našim preseljevanjem smo v Münchnu najeli stanovanje za en mesec, da smo lahko raziskali različne soseske, preden smo se dokončno odločili. Ta pristop nam je prihranil ogromno stresa in razočaranja. Raziskava mednarodnega združenja selitev kaže, da družine, ki opravijo vsaj en raziskovalni obisk pred dokončno selitvijo, poročajo o 68% višji stopnji zadovoljstva z novo lokacijo.
Jezikovni izzivi in kako jih premagati
Jezik predstavlja enega največjih izzivov pri mednarodni selitvi. Če se selite v državo, kjer se govori slovenščina, ste morda v prednosti, vendar večina družin ni tako srečnih. Za odrasle je ključno, da začnete učenje jezika vsaj šest mesecev pred selitvijo. Naša izkušnja kaže, da je program “learn to speak slovenian” ali podobni tečaji v ciljnem jeziku neprecenljiv.
Za najstnike, ki se soočajo z dodatnimi pritiski šolanja, je pomembno poiskati podporo. Naša hči se je poleg rednega šolanja vpisala na spletni tečaj za maturo angleščina, kar ji je dalo občutek kontinuitete in samozavesti. Mlajši otroci pa običajno najbolje napredujejo skozi igro in druženje z lokalnimi vrstniki.
Ohranjanje kulturne identitete v novem okolju
Kako ohraniti povezavo s svojimi koreninami, medtem ko gradite novo življenje? To vprašanje si zastavljajo vse družine v procesu iskanja doma v novem svetu – prava družinska pustolovščina. Po mojih izkušnjah je ključno, da doma ohranjate nekatere tradicije in običaje iz matične države, hkrati pa z odprtimi rokami sprejemate novo kulturo.
Naša družina vsako leto praznuje slovenske praznike, kuhamo tradicionalne jedi in beremo slovenske knjige. Hkrati z navdušenjem raziskujemo nemško kulturo, hrano in običaje. Podobno kot pri pripravi na matura angleščine, kjer je potrebno povezovati znanje iz različnih virov in praks, tudi pri vzgoji otrok iščemo ravnovesje med obema svetovoma. Ta dvojni pristop ustvarja most med preteklostjo in sedanjostjo ter pomaga otrokom razumeti, da ni potrebno izbirati med kulturami – lahko sprejemajo obe.
Socialna integracija za vso družino
Ustvarjanje nove socialne mreže je ključnega pomena za uspešno prilagoditev. Za otroke so to običajno šola, športne aktivnosti in hobiji. Za starše pa je proces lahko zahtevnejši. Naša strategija je vključevala vključevanje v lokalne starševske skupine, prostovoljno delo v šoli in pridruževanje skupnostnim dogodkom.
Dragocen nasvet, ki sem ga dobila od izkušene expatinje: “Ne čakaj, da te povabijo. Bodi tista, ki naredi prvi korak.” Ta pristop nam je pomagal hitreje ustvariti povezavo z lokalnimi družinami. V prvem letu smo organizirali mesečne “mednarodne večerje”, kjer smo povabili mix lokalnih in mednarodnih družin. Te večerje so prerasle v globoka prijateljstva, ki trajajo še danes.
Finančni vidiki mednarodnega preseljevanja
Selitev v drugo državo prinaša specifične finančne izzive. Stroški življenja se lahko dramatično razlikujejo, davčni sistemi so zapleteni, stanovanjski trgi pa delujejo po različnih pravilih. Naš pristop je bil, da smo ustvarili natančen proračun za prvi leto, ki je vključeval nepredvidene izdatke v višini 20% celotnega proračuna.
Ta varnostna mreža nam je prišla prav, ko smo naleteli na nepričakovane stroške, kot je bila visoka varščina za stanovanje (tri mesečne najemnine vnaprej) in zavarovanja, ki jih v Sloveniji nismo potrebovali. Strokovnjaki priporočajo, da imate prihranke za vsaj šest mesecev življenjskih stroškov, preden se podate na mednarodno selitev.
Dolgoročni vpliv selitve na otroke
Raziskave kažejo, da otroci, ki doživijo mednarodno selitev, pogosto razvijejo pomembne veščine: večjo prilagodljivost, medkulturno občutljivost in boljše reševanje problemov. Naša najstarejša hči, ki je sprva najbolj nasprotovala selitvi, danes študira mednarodne odnose in pravi, da ji je ravno ta izkušnja dala širino, ki jo njeni vrstniki nimajo.
Iskanje doma v novem svetu družinska pustolovščina ni le fizično potovanje iz ene države v drugo, temveč globoka preobrazba družine. Z ustrezno pripravo, odprtostjo za novo in spoštovanjem do lastnih korenin lahko ta izkušnja postane neprecenljiv dar za vse družinske člane.
Naj bo vaše potovanje v nov dom polno odkritij, rasti in novih prijateljstev. Spomnite se, da dom ni le fizični prostor, temveč občutek pripadnosti, ki ga ustvarjate skupaj kot družina.
